Novo Utro

Poema 2007

Ako i voopsto se izraduvav
na denesnata svetlina
toa za mig iscezna
iscezna kako sto iscezna
nadezta od Ocive
povtorno isto
temna pateka koja sega
me donese do ponorot
eve ne gledam vo temninava
i pokraj obilnata svetlina okolu
no sepak od dlabocinite na bezdnata
go custvuvav smradot na demonite
koj kako pijavici se lepat na vozduhov
i se vpivaat vo mozokot kako misli cudni
nekoja vizija dava
ispolneta so ogan i prav
a kako podrska i romorot e tuka nekade
od koj i seprisutnosta treperi
krestav i piskav glas niz usite minuva
i
ja probiva membranata
no bolkata ja nema nikade
cudno
se e tuka cudno i nestvarno
napati kako nemir vo dusata ]e se javi
napati kako ocaj ]e se prostri
napati kako beznadeznost ]e pomine
se taka vo razni oblici
samo cekor do beznata
koja nema kraj
koja nema dno
koja vodi vo vecnata prokletija

od kade {to malkumina nasle izlez
no mnogumina ja nasle vratata za vlez
tolku golema
tolku siroka
sto katadnevno kako magnet
mnogumina gi vleci
do samiot vlez
a tamu
nad samata vrata
natpis
samo eden zbor
od mnogumina nerazbran
od mnogumina nesvaten
od mnogumina pogresno procitan
stoi so golemi bukvi
malku potemneti
no dovolno jasni za citawe
VERBA
verba koja te zapira na pragot
od prokletijata
VERBA
koja dokolku ne ja razberes te tera
tuka
na samiot ponor
povtorno
mozebi za posleden pat
da ja zavrtis glavata
nazad
kon site pateki koi te dovele dovde
da ja zavrtis glavata
nazad
i povtorno
i povtorno
i povtorno
gi poglednes site pateki

ovde na samiot ponor
vremeto nema vrednost
ovde na samiot ponor
vremeto ne vrvi
i toa zastanuva
zastanuva i se narekuva
posledna sansa
sansa koja mozebi
mozebi povtorno
nekoja pateka ]e ja osvetli
VREMETO
spasitelot vecen na covekot
VREMETO
unistuvacot vecen na covekot
tuka se edno
te isto e
posledna sansa i nisto drugo
ako nekade okolu
bledosta ja nareces svetlina
togas cekorot itanica ]e ti se stori
i povtorno
nazad ]e te vrati
nazad vo beznadeznata masa od lu\e
kako nadezen slucaj
ako
na dilemata i somnezot i go dodades
somnezot i vo blediloto
togas
namesto fanfari i trubi
namesto pocesti
kako fluid silen ]e te povlece
vo ponorot ]e te frli
i nazad nema
nema od vecnata prokletija
kade ima samo eden
pad bez kraj
uzaz sto dosega
vo kniga covekova ne e napisan
ponorot
]e te doceka so pad strasen
i tresok silen
zidovite negovi
ligavi i ostri
samo udari po teloto ]e stvaraat
i rani nezatvoreni ]e bliknat
ispolneti so smrdliv gnoj
i necista krv
krikot od grlo
a sega ]e izleze
no sila temna ]e go stegni
i postrasen ]e go napravi
no toa e samo vlezot na ponorot
.

Plovis
no ne taka bezgrizno
neznaes od koga
neznaes do koga
odvreme navreme
custvuvas kako tekot zapira
i slusas glasovi nezni
koi raskazuvaat za minato vreme
koe bilo ubavo
a potoa silna odvratna smea
koja sega povtorno ti ja vra]a
bolkata vo usite
silna i nepodnosliva
i povtorno tisina
i tek
i povtorno nekade zapira
i spomeni ozivuva
kolku se poubavi
kolku se ispolneti pove]e
i pove]e so smea i radost
tolku bolkata vo usite e pogolema
te nosi
se do eden momen
koga go gledas pred sebe
sopstveniot pekol
sega kako odednades
da se izgubi nistaviloto
pekol koj e ispolnet
so stvarni misli
visat nasekade
niz beskrajnite hodnici
od kamewa razni
ostri nebare secila se
visat
i so piskav glas vikaat
Oslobodine

Oslobodine ti prokletniku
Oslobodine
ti nerazumno sustestvo
oslobodine ve]e ednas
ti si nasiot tvorec
ti si nasiot sozdatel
ne sozdade
vo tvojot mal um
no nemase nikogas hrabrost
da ete ne realiziras
oslobodine sega barem
tuka
da staneme tvoja realnost
zarem seuste i tuka
ti e prisuten toj strav
zarem seuste se plasis od sebesi
pogledni naokolu
pogledni i neplasise
nie sme tvoi
nie sme ti
ti drugiot tie
ti sto uporno poreknuvase deka ne si ti
poglednime
se javuva nekoja
poglednime dobro
znam grda sum odvratna
neprijatna i za gledawe
no se se]avas li
ti me sozdade onaa no]
no] koga bese sam
vo temenata soba
stutkan vo agolot sedese
no i togas nemase solzi da zaplaces
a sakase
sakase od dnoto na tvojata dusa
i so sepot na malo dete
ja prokolnuvase sudbinata
i togas vo toj mig
me sozdade mene
posaka
jas bev tuka vo tvojot um
no nenajde hrabrost
da me napravis stvarnost
se isplasi i ti od mene
i me frli tuka
vo ovaa dupka kade samo cmaam
bide]i sum prazna misla
cmaam vo tvojot pekol
i jas
kako i mnogu drugi koj ete ti
ne sozdavase
sega cmaeme
i sega koga dojde
nema da ti posakame dobredojde
tuku povtorno barame
da ne oslobodis
da ne pustis da ziveeme
ajde ne se plasi
dajni nekoj gram
od tvojata energija
i vratine vo zivot
vratine
i ]e gi razbieme tvoite iluzii
koi taka qubomorno gi gaese
deka
da te vodi stravot
e golema hrabrost
vratine vo zivot
nie sme tvojot strav
i sega navistina ]e te napravime hrabar
cekoris ponatamu
ne sakas da ja slusas ovaa misla
cekoris
no druga eteja pogromoglasna
povtorno ti navlegla vo nekoja viuga
povtorno saka gnezdo da svie
uspeala da se odlepi od zidot
i sega vikot so eho pravi
odzvonuva
i gi nadvikuva site drugi
koi sega zamolknaa odednades