БРАЗДА

DO MEJGA AIR OD MEJGA ZIJAN I BEDA

Petlite uste ne bea propeale,a ocite na josifa se otvorija,se razbudi,za mig stana i se oblece i izleze vo hodnikot,uste nekacen vo odaite gore gi slusase disewata na negovite deca,trgna so lesni cekori po skalite plaseki se i so tie cekori da ne napriavi pregolema buka,srceto mu se parase koga trebase da im go prekine sonot,barem toj im bese besplaten,no poradi okolnostite ne mozea da go imaat celosno,zastana na vratata i gi gledase site trojca kako lezat pregrati vo krevetot,i vo sonot,brakata ja stиtea svojata milenicka najmalata sestra,ne davaa ni tamu da bide voznemirena.Gi gledase Josif i samo proroni nekolku solzi,pred da im go prekine nivniot son.
-Ajde deca dosta e spiewe
Angel stana bez prigovor,Ilija se neckase,i ne sakase da stane dodeka Elena samo go povlece kebeto na sebe i prodolzi da spie
-Ajde deca znaete i sami deka e vreme da odime.
I na ova Elena ne se razbudi tuku Josif morase da ja krene pa vo tatkovite race se budese.
Se oblekoa i vo zakrilata na temninata so motиkitena ramo trgnaa kon gorcinte sto za niv bea zlato,trgnaa odeki no poveke spieki,po pat nekoj ke se prepnese na nekoj kamen no ne se zalea,tuku prodolzuvaa,omarninata i denes im posaka dobredojde vo nepreglednosta,imase pocetok no nemase kraj,a koga ke dojdea do krajot ne mozea da go vidat pocetokot,no seto toa dvizewe im bese rutina pa mozebi i zatoa ne se zalea.
Gi krevaa motikиte visoko vo vozduhot a potoa brzo gi spustaa na crnata zemja raspukuvaki ja na sitni grutki,ja teraa da bide rovka i milostiva,i ugoduvaa tokmu kako sto taa sakase a moraa bideki im bese hranilka.i ugoduvaa kako znaeja i umeea samo i samo da ne ja nalutat,zosto premnogu dobro znaewe sto znaci hranilkata da se luti,bese togas zestoka surova i beskompromisna,im ja zemase makata nemilosrdno,kopaa gledaki da ne unistat ni edno korence od bescenetoto zlato,a sonceto pecese li pecese silno,sto imaa custvo deka i mozokot im vrie,gi gledase Josif negovite tri deca taka navednati no no samiot ne znaese kako da im go podobri zivotot,za mig se ispravi se potpre na motikata ja izbrisa potta od celoto i samiot se zaprasa.
-Eh mori majko,zarem ovaa moja sudbina ke ja imaat i moite deca,zarem mora i tie ovaa prokleta siromastija da ja vlecat,poglednigi kolku se mili,Angel da bi dosol bi se rasplakal,evego Angel samo molci i raboti cvrst e toj i molceskum gi prifaka site raboti,golem e veke raзbira se pa mozebi i zatoa ne se zali,Ilija i toj e dobar ,no e prgav i napati nemiren eve poglednigo,racete kako da ne mu se sozdadeni za motika,no sepak cvrsto ja stega i siot bes sto kipne vo nego i go istura na zemjata,a taa kako da go razbira pa samo molci,cudni se dvajcata ilija ja krsi a taa radosna e,Elena e premnogu malecka za ovie gorcini,i dovolna kazna sto i ja dava siromastijava e pеkolov so koj e opkruzena,pekol majko pekol,a sto li zgresiv pa vakva kazna da imame,ne ja izgubivme verbata vo Boga,ne frlavme so drvja i kamewa po nego,a vidi kako ni vraka na nasata verba samo бeda,na nasite molbi beda beda i nisto poveke ova ne e zivot,ako nekoj ovaa muzerija јa narekuva zivot,togas toj mora da e nadvor od zdraviot pamet.-mislese taka Josif no odednas pocustvuva kako nekoj go gleda,go custvuvase Josif pogledot,se zavrti na negovata desna strana,pogledna i vednas ja vrati glavata nazad.
-Ne ne jas mora da sonuvam,mora da sonuvam.
mislese taka i povtorno ja zavrti glavata sproti nego stoese negovata pokojna majka,stose i go gledase,sega koga podobro ja pogledna vide deka e nekako pomlada i poubava otkolku sto ja znaese,sjaese so nekoj cuden blesok,liceto i bese ozareno od sreke stavata prava i vitka,oblekata i bese besprekorno cista,koga ja vide Josif skase da ja otvori ustata i da vikne silno.
-MAJKO......
. Ostriot pogled go spreci toa da go napravi,ne gi pomrdna ustite no sepak Josif slusase glas.
-Molci sinko,molci i ne zboruvaj,nema potreba,od zboruvawe,i ne frlaj postojano drvja i kamewa na boga.znae toj sto pravi,molci i ne se grizi,sekoj ke si go najde svojot pat,vo zivotot,nema da im bide pozlaten,no sepak ke im bide cist,ilija mozebi ke odi nekogas po trwa,no hrabar e toj,ima nekoja cudna tainstvenost vo sebe,ima nekoj feniks vo sebe,koga site ke go otfrlat i ќe pomislat deka e gotov,,ke voskresne ke stane i povtorno togas i povisoko ke leta,nema da odi tuku togas ke grabi napred ne grizise ti za nego.
-mozebi majko si vo pravo ,no sepak ovaa nasa siromastija ne se trpi,navistina ti velam ne se trpi.
-Molci sinko,molci,posle losoto ide dobro,zamolci i zapameti edna rabota,zemjata ke ti go dade bogastvoto,no moras da imas na um deka i ti treba da i vratis isto tolku kolku sto taa ti daruva,ne ja zaboravaj tuku sakaja i cuvaja isto kolku sto ja sakas sega,zosto znaes dek e tvoja hranilka,,nemoj toa nikogas da go zaboravas,dokolku ova go zaboravis surovo ke ti se odmazdi,zlopamtilo golemo e zemjata, nikogas na nikogo ne mu ostanala dolzna,
-dali dobro me razbra Josife.
-Da,majko te slusnav.
-A sega Josife mora da te napustam,moram da odam tamu kade sto pripajgam...........prodolzuva

SPOMENITE SAMO BOLAT

cestopati i koga samo ke pomislese na minatoto,ke zatrepereese i ladna pot ke go obliese,ne sakase taka cesto da misli ,no prokletava samotija ednostavno mu gi nosese,mu gi servirase nebare na tacna,i kolku da sakase da gi izbegne,i kolku da sakase da ne misli,samata situacija go naveduvase,taka i vecerva,dodeka sedese na samiot rab od terasata i go gledase maloto dete na ulica kako go tegni tatkasi za rakav barajki od nego da go fati za maloto i nemokno race a toj izgleda bese uste eden bezdusnik,samo grubo ja otfrli i prodolzi da odi po ulicata,maloto bese nemokno da gi sledi ekorite i prosto trcase po nego,a toj odese so visoko krenata glava,ne gledajki nisto okolu sebe,odese vo nekoj svoj svet,koj mu bese poznat samo nego,vo toj negov svet po se izgleda go nemase deteto,gi nemase detskite nasmevki,taka i ovaa vecer Andon dodeka go gledase kako trca deteto po tatkasi se vrati vo negovoto vreme ,se vrati vo vremeto koga mu bese potrebna tatkovata nasmevka,koga mu bese potrebna tatkovata pregratka,no go nemase toa,imase samo strog i krut pogled koj na momenti go zakovuvase na mesto,cestopati toj pogled go sledese Andona i vo sonot,koga ke se razbudese nekade po polnok celiot bese oblean so ladna pot,ke se izbrisese,ke go fatese cvrsto kebeto zamotuvakigo dobro okolu sebe i so toa kako da sakase da go napravi zastitniot yid okolu sebe od krutiot i laden pogled,solzite ke gi pustese na pernicata tivko lipaki,ne smeese da placi na glas zosto toa povtornoo ke znacese bezmilosen kotek,zatoa prvo ja topese pernicata a potoa so svoeto zesko lice ja susese,dodeka ovie spomeni pocnaa da naviraat Andon stana i zapocna da seta po prostranata tarasa i tivko da sepoti
-prokleti,prokleti da bidete,ostaveteme na mira,ostaveteme veke ednas,sakam da ziveam kako sekoj normalen covek,ostaveteme vie prokleti.
I dodeka taka sepotese macninata na Andona ja prekina yvonceto na vleznata vrata,koga go slusna si pomisli
-Koj e doj dobronamernik sto sega vo ova vreme zvoni
Otide so brzi cekori da ja otvori vratata,a tamu stoese nepoznat covek,vo racete drzese nekavo livce i penkalo,dobro go pogledna no nemozese da se seti koj bi mozel da bide.
-Andon Dobrevski.
-Da
-Brza Posta,imam telegrama za vas.Povelete potpisetese tuka,poveke rutinski zboruvase covekot bez nekoj posebni emocii.Mu go podade listot kade trebase da se potpise i prodolzi nezainetresirano da go gleda
Andon go potpisa listot,ja zede telegramata,i priceka da si zamine covekot pa da ja otvori.Retko dobivase pisma a ne pa telegrami ,i doa\ajneto na telegramata go voznemiri,vleze vo stanot,sedna na udobnata i siroka foteqa i ja otvori telegramata,a tamu samo nekolku zborovi so krupni bukvi
-Nasiot tatko pocina denes,dojdi utre na pogreb vo 11 casot.
Telegramata bese ispratena od negovata postara sestra,vesta za smrta na tatkovi ne mu donese nekoja golema taga,nemozi da se kaze deka poradi taa vest bese sreken,no sepak stvori edna praznina,stvori macna praznina,koja sega zapocna da go golta,ne znaese dali da odi ili ne,od se sto pomina so nego,nemozese andon da kazi eden ubav zbor,zatoa kaj nego se javi dilemata dali da odi utre na pogreb ili ne,losite spomeni koi povtorno pocnaa da mu se vrtat kako na filmska lenta ednostavno ne mu davaa barem edna dobra pricina koja bi go opravdala odeweto,dodeka od drugata strana bese tradicionalnoto prasawe,=a sto bi rekol narodot,sosedite,rodninite,a najmnogu negovite dve sestri,ajde postarata nema mnogu da prokomentira,no pomalata so meseci ke mu se javuva i postojano toa ke mu go povtoruva,a navistina ne mu se odese,dodeka se roea mislite,casovnikot veke otcuka eden casot po polnok,se navali na foteqata ,ne sakase da odi ni vo krevetot,tuku tuka sedese,se nаvali so nades deka ke dojdi sonot i ke mozi barem malku da se odmori,no ednostavno go nemase sonot ni vo dva ni vo tri pa ni vo cetiri casot utroto,koga veke navistina dojde dremkata,povtorno gi pocustvuva tie ladni i kruti pogledi pred nego,prvo go custvuvase studeniloto a potoa koga gi otvori ocite barem da go izbegne pogledot pred sebe ja vide figurata na tatkasi kako stoi pred nego i sega kako da imase nekoj blazen,mek pogled,liceto ne mu bese strogi i zbrckano,tuku naprotiv bese razvedreno i srekno,zasta pred Andona i so nezen i tivok glas mu se obrati.........prodolzuva

Преземете Бесплатно

Посететего сајтот на Креативе Комонс од каде можете да ги преземете делата на Чернодримски Бесплатно. Продолжи...

.