BRAJKA PO MRAK!


Sto..dvesta….petstotini…
Iljada…pet iljadi……
Premnogu se I za broenje kutrive stradalnici
Koi nemo I bolno se dvizat vo dolinata
Kade odvreme navreme samo bolen krik
Ke izleze od grloto stegnato od ocajot
I ke ja razbie grobnata tisina razleana nasekade
A tie
Stotnicite-nivnite oci
Oci vodilki
Samo ke progovorat po nekoj utesen zbor
Brajka zbijteja kolonata
Zabrzajtego cekorot I izdrzete uste malku
Skoro stignavme do nasite svetli oci
Koi ke ni ja podarat sega
Tolku posakuvanata svetlina
Pa maker taa sme ja smestile vo nasite srca
Dodeka nadvor neka ostane ova prokleta temnina.
Covek do covek,raka na rame
I taka do beskraj
Ama kade I za sto?
Uste kolku li dolini I polinja treba da izmineme?
Uste kolku li reki I potoci treba d apregazime?
Uste kolku li planini I ridovi treba da premineme
Dodeka da stigneme do nasata svetlina
Do nasite sjajni oci.

Dodeka cekorite tupo tesko I zamorno udiraat
Na crnava zemja prasanjata samo se rojat
Odgovor nikade nema
Sto mu zgresivme na boga sto vaka surovo ne kazni
Zarem e grev sto ja sakavme premnogu majkata hranilka
Zarem e grev sto gi ostavivme nivite neizorani neposeani
Livadite neiskoseni
Raloto I moktikata gi zamenivme
So sabja,stit,I kopje I strela
I trgnavme da ja branime rodinata nasa
Trgnavme zosto ne sakavme
Na nasite nivi da raste nekoe tujgo seme
Na nasite livadi da gazi nekoja tujga noga
nesakame
Nasite kerki sestri zeni I majki
Da gi dopira nekoja gnasna raka
Zarem e grev gospode
Ili e ova uste eden tvoe iskusenie
I mal del od golgotatata
Koja mozebi e treba uste mnogupati da se izodi
!

Prodolzuva..
Eden cekor edna pesna
Razbijteja prokletava tisina
Razbranuvajteja kako sto se branuvaat dalgite ezerski
Neka veterov nasite tagovni pesni gi ponese
Gi razlee nasekade vo carstvoto
Nad nasite domovi
Navestuvajki go doajganjeto na mrakot
Onie brajka na koj im se stegnalo grloto od bolka ili lelek
Neka go pustat srceto neka se isplace
Taka podobro ke ja olesnat ranetata dusa
Placete brajka placete zosto sega I jas znam
Placenjeto bes solzi e bolno I macno
No koga dupkata solza ke stori kletva ke kapne
Kletva za onie koj ni ja zedoa svetlinata
Nasite mudri uciteli sekogas ne ucea
Deka voinot nikogas ne place
No sega koga vejke toa ne sme zaplacete
Zaplacete kako sto majka place po cedoto izgubeno
Zena po svojata potpora
Sestra po brata
Zaplacete I ne srametese,I koga ke se iplacete
Zapejte so nas,zapejte I so pesnata da bideme posilni
Ocite nasi koi ostanaa na kupot I tie slozno kako nas
Mu gi dadoa solzite na oblacite
I evegi sega kapat vrz nas,okolu nas
No ne samo sega tuku I utre I zadutre ke kapat.
Neka kapat kapkite,ke gi pretvorat taka
Nasite potoci I reki posilni I pobrzi
Neka vodata gi ponese nasite solzi I na site im raskaze
Za nasite iljadni stradanja
Stotniku premnogu dolgo se dvizime
Za da go skratime vremeto raskazuvaj
Raskazuvaj za ubavinite sto gi gledas
Raskazuvaj za gorite zeleni I bujni
Bea nasite zakrilnici
Raskazuvaj dali povtorno se ubavi
Raskazuvaj za vrvovite sto gi gledas
Dali seuste se obvitkani so tainstvenite magli
Raskazuvaj za bilo sto
Raskazuvaj za se sto gleda tvoeto oko
Zborovite ostavigi sami kako reka neka potecat od ustata
Ne go zapiraj,sega koga ne gi gledame ubavinite
Sega ni se poubavi I pomili
Raskazuvaj za da ja pomirisame nivnata ubavina
Raskazuvaj sekoj tvoj zbor ljubomorno ke go cuvame
Ke go sokrieme nekade dlaboko vo dusata
Kade ni najlukaviot I najlut neprijatel nema da gi najde
Koga ke bide sami I osameni vo sopstvenata temnina
Ke ja izvadime taa volsebna ubavina sto mami so mirisot
I ke se raduvame
Ke se raduvame isto kaoo sto ke se izraduvaat nasite majki kerki zeni




[  Poezia   |  Glavna  |  Proza/  |  Drami | 

© Veb Studio Vavilon. Contact: 2014 Nikodin Cernodrimski